Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

Со всех языков на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

pazljivo (poslušati)

Толкование Перевод

1 ear

I [iə] noun
1) (the part of the head by means of which we hear, or its external part only: Her new hair-style covers her ears.) uho

2) (the sense or power of hearing especially the ability to hear the difference between sounds: sharp ears; He has a good ear for music.) posluh

•

- earache
- eardrum
- earlobe
- earmark
- earring
- earshot
- be all ears
- go in one ear and out the other
- play by ear
- up to one's ears in
- up to one's ears II [iə] noun
(the part of a cereal plant which contains the seed: ears of corn.) klas

* * *
I [iə]
1.

noun

klas;

2.

intransitive verb

pognati v klas
II [iə]
transitive verb

archaic orati zemljo
III [iə]
noun

muha na puški
IV [iə]
noun

uho; posluh; ušesce, luknjica; figuratively pozornost

to be all ears — napeto poslušati

to be by the ears — skočiti si v lase

to bring the house ( —ali hornet's nest) about one's ears — razdražiti množico proti sebi

my ears are burning — v ušesih mi zveni

to fall ( —ali go) together by the ears — skočiti si v lase

with a flea in the ears — strogo grajo

to give ear — pazljivo poslušati

to have ( —ali earn, win) the ear of s.o. — biti od koga uslišan

to have itching ears — rad opravljati

to have long ears — biti radoveden

to have no ears — ne imeti posluha

in at one ear and out at the other — skozi eno uho noter in skozi drugo ven

to lend ( —ali turn) a deaf ear — ne poslušati

little pitchers have long ears — stene imajo ušesa

to play by ear — igrati po posluhu

to make a silk purse out of a sow's ear — iz slabe snovi narediti dobro stvar

an ear for music — dober posluh za glasbo

over (head and) ears — preko ušes

to prick up one's ears — napenjati ušesa

quick ear — dober sluh

to reach the ear of s.o. — priti komu na uho

to set by the ears — povzročiti prepir, nahujskati, spreti

to stop one's ears — zamašiti si ušesa

up to the ears — preko ušes

to tickle the ears — laskati

walls have ears — stene imajo ušesa

to win s.o.'s ear — biti od koga uslišan

a word in your ears — strogo zaupno, med nama povedano

I would give my ears — glavo stavim

English-Slovenian dictionary > ear
2 attention

[ə'tenʃən]
noun

1) (notice: He tried to attract my attention; Pay attention to your teacher!) pozornost

2) (care: That broken leg needs urgent attention.) skrb, nega

3) (concentration of the mind: His attention wanders.) zbranost

4) ((in the army etc) a position in which one stands very straight with hands by the sides and feet together: He stood to attention.) mirno

•

- attentive
- attentively
- attentiveness
* * *
I [əténšən]
noun

pozornost; oskrba, nega, negovanje; plural dvorjenje; military pozor

to call ( —ali draw) attention to — opozoriti na kaj

to give ( —ali pay) attention to — paziti na kaj, upoštevati, uvaževati kaj

to attract attention — pritegniti pozornost

to rivet one's attention to — osredotočiti se na kaj

military to stand at attention — v pozoru stati

to be all attention — pazljivo poslušati, napenjati ušesa
II [əténšən]
interjection

military pozor!, mirno!

English-Slovenian dictionary > attention
3 open

['əupən] 1. adjective
1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt

2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt

3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt

4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit

5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit

6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt

7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt
2. verb
1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti

2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti

•

- opener
- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms
* * *
I [óupən]
adjective ( openly adverb)

odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air — na prostem

with open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo

open book — odprta knjiga, figuratively odkrit človek

to be open with — biti s kom odkritosrčen

to be open to — biti za kaj dovzeten

open and above board — odkritosrčen

juridically in open court — v javni razpravi

juridically open and shut case — nezapleten primer

open day — jasen dan

economy politics the open door — politika svobodne trgovine

to force an open door — izrabljati darežljivega človeka

with open ears — pazljivo (poslušati)

with open eyes — zavestno, z odprtimi očmi

figuratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj

with open hands — z odprtimi rokami, darežljivo

to keep a day open — pridržati si prost dan

to keep open house ( —ali door) — biti gostoljuben

to lay open — razodeti, odkriti, pokazati

to lay o.s. open to — izpostavljati se čemu

open ice — led, skozi katerega je še možna plovba

open letter — odprto pismo (v časopisu)

to leave open — pustiti(vprašanje) odprto

to leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo stran

to lie open to — biti izpostavljen

economy open market — svoboden trg

an open mind — bistra glava

with open mouth — z odprtimi usti

military open order — razmaknjena vojaška formacija

open port — odprta luka

open question — odprto vprašanje

open secret — javna tajna

open sesame — lahek dostop

American open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti

open spaces — javni parki (zemljišča)

open season — za lov in ribolov dovoljena sezona

open town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)

open time — čas, dovoljen za lov

to throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komu

juridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka

open water — plovna, nezaledenela voda

open weather — milo vreme

open winter — mila zima
II [óupən]
noun

the open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost

to bring into the open — razkriti

to come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)

in the open — na prostem, na zraku
III [óupən]
1.

transitive verb

odpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);

2.

intransitive verb

odpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)

to open the ball — začeti prepir, biti spredaj

to open bowels — izprazniti čreva

to open the door to — dati možnost za kaj

to open one's eyes — začudeno pogledati

to open the eyes of s.o. — odpreti komu oči

military to open fire — začeti streljati

to open ground — zaorati

to open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustva

to open into (onto) — odpirati se v (na)

not to open lips — ne odpreti ust

to open one's mouth — odpreti usta

to open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu

English-Slovenian dictionary > open
4 word

[wə:d] 1. noun
1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda

2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor

3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo

4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda
2. verb
(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami

- wording
- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word
* * *
I [wə:d]
noun

beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanje

the words — tekst, libreto

at a word — na besedo, takoj

by word of mouth — ustno

in so many words — dobesedno, (na) kratko

word for word — od besede do besede, dobesedno

beyond words — neizrazljiv

on the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedo

in a word — z eno besedo, skratka

in other words — z drugimi besedami

upon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!

my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!

a word to the wise — pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda

a word and a blow — po besedah takoj pretep (ravs)

a word in (out of) season — (ne)primeren nasvet

a word or two — beseda ali dve, nekaj besed

big words — hvalisanje, širokoustenje

words and deeds — besede in dejanja

burning words — ognjevite, plamteče besede

fair, good words — lepe, laskave besede

high (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besede

wild and whirling words — divje, nepremišljene besede

my word! — prav zares! bogme!

a play upon words — besedna igra

too beautiful for words — neizrekljive lepote

too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumno

to be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedami

to be as good as one's word — biti popolnoma zanesljiv

to be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubili

to be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedo

to break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede

hard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo

fine words butter no parsnips — lepe besede (še) niso dovolj

word came that... — zvedelo se je, da...

to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede

to give one's word — dati (svojo) besedo, obljubiti

to hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati

to have a word with — imeti kratek razgovor z

to have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se z

to have the last word — imeti zadnjo besedo

he has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimi

to have no words for — ne imeti besed za, ne moči izraziti

to keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož beseda

to leave word that... — sporočiti, da...

to make no word about — ne izgubljati besed o

to proceed from words to blows — od besed priti do pretepa

to put in ( —ali to say) a good word for — zastaviti (reči) dobro besedo za

to suit the action to the word — od besed takoj preiti na delo

to take s.o. at his word — prijeti koga za besedo

I took his word for it — nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi

to retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo

send me word! — javi mi, sporoči mi!

to send word of one's arrival — obvestiti o svojem prihodu

to waste words — tratiti besede, zaman govoriti
II [wə:d]
transitive verb

izraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)

to be worded — dobesedno se glasiti

strongly worded resolution — ostro sestavljena (formulirana) resolucija

well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede

English-Slovenian dictionary > word

См. также в других словарях:

poslúšati — am, in poslúšati tudi poslušáti am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúhniti — em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potápljati — am nedov. (ā) delati, da pride kaj pod (vodno) gladino: fantje so s palicami potapljali ledene plošče na reki / potapljati vrečko s čajem v vrelo vodo / potapljati noge v vodo; brezoseb. med neurjem je čoln premetavalo in potapljalo ◊ igr. ladje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhó — ušésa s (ọ̑ ẹ) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prisluškováti — újem nedov. (á ȗ) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslúšati — am, in naslúšati tudi naslušáti am nedov. (ú; ú á ú) star. poslušati: naslušal sem, odkod prihaja šum / pazljivo je naslušal vsako besedo // prisluškovati: potuhniva se, tukaj bom naslušal naslúšati se, in naslúšati se tudi naslušáti se naslišati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

pazljivo (poslušati)

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

pazljivo (poslušati)

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: